Tri kažuna
Kažun je tradicionalno istrsko suhozidno zavetje za kmete in pastirje, ki je bilo zgrajeno na območjih, kjer je bilo treba, zaradi pridobivanja rodovitne zemlje, krčiti teren, poln kamnov.
Kažun je evropska ljudska arhitektura, ki jo večinoma najdemo v različnih delih Sredozemlja. Ob hrvaški obali so enake ali podobne gradnje imenovane bunje, čemeri, poljarice, hišice, vrtujci, komarde in trimi.
“Zlata doba” kažunov na tem območju je bila v 18. in 19. stoletje, ko je zaradi povečanja števila prebivalcev naraščala potreba po novih oljčnih nasadih, vinogradih, poljih in ovčarstvu.
Značilnost stila gradnje, brez arhitektov, je uporaba enega materiala za celoten objekt, malo gradbenih elementov, kamnita kupola, ki se razlikuje od klasične kupole v razporeditvi kamna in se zato imenuje “lažna kupola”, hitrost ter ekonomičnost gradnje.
Kažun je danes simbol identitete Vodnjana, ponos ljudi in tema neizčrpne inspiracije. Sodobni človek je spoznal, da z ohranjanjem in obnovo kažunov ne ohranja le tradicijo, temveč tudi samo človeštvo. Nedaleč od cerkve sv. Foške se nahajata dve zanimivi lokaciji, kjer najdemo nekoliko nenavadno situacijo, kjer so na enem mestu trije kažuni, večjih dimenzij, kot je običajno za kažune, nekoliko dlje pa se nahajata še dva čudovita kažuna.
